Slovenija želi do leta 2030 poseljena območja stoodstotno pokriti s širokopasovnimi omrežji

Vpeljava sodobnih tehnologij v vsakdanje življenje bi nas lahko pripeljala do tega, da bomo preko tehnologije tudi čutili. V začetku 90. let prejšnjega stoletja smo preko naprav pričeli verbalno komunicirati, kasneje prešli na video komunikacijo – kaj vse nas še čaka v prihodnosti, so domači in tuji gostje razpravljali v sklopu Tedna 5G v Digitalnem središču Slovenije.


V Združenju za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), IKT horizontalni mreži in Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije, so organizirali dogodek z naslovom Priložnosti 5G omrežja za poslovne uporabnike, kjer so zanimivi govorci predstavili svoje videnje prihodnosti. Kot je dejal Peter Jenko, v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo, je boljša povezljivost, ki jo omogoča omrežje 5G, nujna za večjo konkurenčnost podjetij iz različnih sektorjev. Slovenija naj bi po njegovih besedah do konca leta 2030 zagotovila stoodstotno pokritost vseh poseljenih območij v državi s širokopasovnimi omrežji, saj da je povezljivost eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega razvoja.


S tem se strinja tudi Zoran Vehovar, član poslovodstva družbe Telemach, a poudarja, da 5G ni namenjen posamezniku, ampak cilja na stroje. Podlago za to pa predstavlja t. i. internet stvari, pri tem pa je ključen prenos dobrih praks iz tujine ter doslednost vseh sektorjev pri razvoju. Prof. dr. Niko Herakovič iz Fakultete za strojništvo je ob tem ocenil, da nas na tem področju čaka še veliko izzivov, saj bo omenjen prehod večplasten in kompleksen. Pa vendar je čas, da se poslovimo od 4G, je prepričan izr. prof. dr. Boštjan Batagelj iz Fakultete za elektrotehniko, saj po njegovih besedah 4G ne zmore več slediti naraščajočim prometnim zahtevam, brez zgostitve omrežja. Kot je dejal, z vedno višjimi hitrostmi in manjšimi zakasnitvami pri uporabi tehnoloških rešitev prihaja do družbenih sprememb. Če smo v začetku 90. let prejšnjega stoletja preko naprav verbalno komunicirali in kasneje prešli na video komunikacijo, lahko v prihodnosti z vpeljavo sodobnih tehnologij pričakujemo, da bomo na daljavo lahko tudi čutili. Batagelj je ob tem še opozoril na vedno večjo potrebo po prenosu podatkov, ki se bo po njegovi oceni v prihodnjih letih bistveno zvišala. Z nadaljnjim trendom naraščanja količine prenesenih podatkov naj bi posameznik tako že čez 10 let porabil preko 600 GB na mesec.

Med prednostmi, ki jih prinaša uporaba omrežja 5G in ki jih je mogoče vpeljati v vse sektorje, je Aleksandar Todorovski iz Ericssona izpostavil upravljanje na daljavo, nadzor v realnem času, prilagodljivost, nove poslovne modele, avtomatizacijo in večjo varnost. Po podatkih Igorja Milojevića iz podjetja Huawei Technologies, je oblačne storitve leta 2020 uporabljalo 10 % podjetij, leta 2025 pa se bo po njihovih ocenah delež zvišal na 80 %. Velik naskok lahko pričakujemo tudi pri uporabi umetne inteligence v podjetjih in sicer iz 16 % leta 2020 na 97 % v letu 2025. Andrej Kranjčević iz Telekoma Slovenije je poudaril, da sta pri praktičnih primerih uporabe omrežja 5G ključna povezljivost in kibernetska varnost, saj po njegovem mnenju pametna rešitev ni veliko vredna, če je kibernetsko ranljiva. Jure Zajc, produktni vodja 5G programa v podjetju Iskratel je med drugim izpostavil pametno kmetijstvo kot primer dobre prakse, kjer lahko s pomočjo različnih senzorjev in umetne inteligence pametne naprave hitreje in bolj učinkovito pridobijo informacije ter jih analizirajo z uporabo algoritmov.


Na področju vpeljevanja omrežja 5G nas tako v Sloveniji kot na ravni EU čaka še veliko dela, je bilo kolektivno mnenje udeležencev dogodka. Tega se zaveda tudi EU, saj je v želji, da se v državah članicah pospeši digitalizacijo gospodarstva in posledično izboljša konkurenčnost, v Načrtu za okrevanje in odpornost 20 % sredstev namenila prav digitalizaciji.


Preberite tudi, kaj imata skupnega industrija 4.0 in 5G.