Pristanišča postajajo vse pametnejša

5G omogoča izboljšanje procesov v različnih gospodarskih panogah, tudi na področju razvoja logistike in pristanišč.


Od žične širokopasovne povezave do 4G, WiFi do VHF-radia. Komunikacijska tehnologija v pristaniščih je eksponentno olajšala medsebojno komunikacijo. Enako velja za 5G, še pomembneje pa je, da bo s 5G medsebojna komunikacija različnih naprav še lažja, kar bo omogočilo preobrazbo pristanišč v izjemno dovršene in napredne sisteme. Zakaj je to pomembno? Ker je večina blagovne menjave opravljena na morju. Če so še pred 15 leti ladje prevažale 10.000 zabojnikov, jih zdaj prevažajo več kot 20.000, ki jih je treba, ko pridejo v pristanišče, razložiti. Na primer: hamburško pristanišče je leta 2019 za svoj kontejnerski terminal Burchardkai (CTB) prevzelo tri nove kontejnerske portalne žerjave. To jim je zagotovilo dodatne zmogljivosti za obdelavo ultra velikih kontejnerskih plovil s tovorom 23.000 standardnih zabojnikov (TEU) in več.


Nižji stroški in večja varnost

Digitalne inovacije in umetna inteligenca (UI), veliki podatki, internet stvari (IoT), 5G in avtonomna vožnja dajejo nov zagon avtomatizaciji pristanišč. Vse več tovornih pristanišč po svetu se odloča za avtomatizacijo in robotizacijo. Rotterdamski APM terminal Maasvlakte II, ki zaposluje okoli 300 ljudi, je povsem avtomatiziran, zaposleni pa večinoma opravljajo dela zunaj dvorišča za zabojnike. Kontejnerski terminali so z avtomatizacijo višje stopnje izboljšali produktivnost in učinkovitost, nenazadnje so bolj konkurenčni, pa tudi varnost je večja. Zanemarljiv ni niti podatek, da bi lahko avtomatizacija zmanjšala operativne stroške za več kot 50 odstotkov.


Operativna učinkovitost je za pristanišča ključnega pomena, saj približno 90 odstotkov svetovne trgovine temelji na pomorskem prometu.

Pametna pristanišča zahtevajo komunikacijske sisteme, ki imajo čim manj zakasnitev, visoko zanesljive komunikacijske storitve, da lahko obdelujejo nadzorne podatke in večkanalne video podatke o pristaniški opremi. Slednje pa je s komunikacijo, ki temelji na optičnih vlaknih in Wi-Fi, pogosto neprimerno in manj zanesljivo.



Kako se bodo spremenila pristanišča s tehnologijo 5G?

V prihodnosti se bodo pristaniške operacije še naprej razvijale v skladu s trendi, kot so avtomatizacija naprav, inteligentno načrtovanje in vizualizacija podatkov. Daljinsko upravljanje žerjavov je le prvi poskus uporabe 5G v industriji. 5G bo spodbujal vsestransko avtomatizacijo tradicionalnih terminalov, ustvarjal nove aplikacije in izboljševal proizvodno učinkovitost.

Z optimizacijo IoT lahko pristanišča znižajo stroške tako pri privezih kot razkladanju. Ponekod se lahko letni stroški s pametno optimizacijo znižajo tudi za 20 odstotkov. Pametna pristanišča so namreč opremljena s senzorji, kamerami in napravami, ki so popolnoma povezane z omrežno infrastrukturo in ustvarjajo popolnoma integriran komunikacijski sistem.


Ta povezljivost omogoča daljinsko upravljanje težkih strojev in avtomatiziranih pristaniških vozil ter ustvarja veliko bolj učinkovit in varen način povezovanja in sledenja vsem pošiljkam in blagu. V pristanišču Antwerpen je npr. postavljenih 600 kamer, ki omogočajo samodejno spremljanje privezov, ljudi in pretoka prometa okoli pristanišča.


Pametna pristanišča bodo odprla novo raven inteligence z izkoriščanjem oceanov podatkov, ki tečejo skozi njih. Ta povezljivost se lahko uporablja za reševanje ključnih vprašanj, kot so varnost za zaposlene na terminalu, poostritev varnosti v celotnem pristanišču in večja trajnostna naravnanost ter s tem tudi boljša skrb za okolje. Tudi v Sloveniji smo na tem področju med prvimi. V koprski luki bo v okviru evropskega projekta 5G-LOGINNOV razvojno-testno omrežje 5G namenjeno razvoju ter testiranju rešitev za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike.


Viri: Safety For Sea , The Tius in Kalmar, SiOL


Preberite tudi o pametnem kmetovanju.