Pametni prometni sistem

Peta generacija mobilnih komunikacij prinaša napredek na področju prometa.


Da bi dobili boljšo predstavo o tem, kako bo 5G spremenil način našega življenja, lahko pogledamo na segmentu prevoza v (pametnih) mestih. Že danes so sodobni avtomobili v veliki meri povezani z okolico oziroma digitalnim svetom. Te povezave omogočajo, da se lahko v avtu prostoročno pogovarjamo po telefonu, poslušamo glasbo prek pretočnih glasbenih kanalov in se pustimo voditi spletnim navigacijskim aplikacijam. Sodobnejši avtomobili z več digitalne opreme so že tako pametni, da v primeru nezgode sami pokličejo pomoč. Mobilne komunikacije 5. generacije pa omogočajo veliko več. 5G je namreč ključnega pomena tudi za razvoj pametnih mest in skupnosti, kjer bodo nove 5G rešitve prinesle prihranke in izboljšale kakovost urbanega življenja. V New Yorku so, na primer, uvedli pametni prometni sistem in z njim že zmanjšali zastoje. Sistem v realnem času spremlja in objavlja podatke o prometu, da lahko odgovorni na preobremenjenih cestah hitreje ukrepajo, vozniki pa na podlagi objavljenih podatkov izberejo ugodnejše poti.



Američani imajo dovolj prometnih zamaškov

Ste naveličani prometnih konic? Pretok prometa bi lahko povečali s pomočjo pametnih sistemov za upravljanje prometa v omrežju 5G. V luči tega bi se glede na trenutne razmere v realnem času spreminjala prometna signalizacija. Kako? S pomočjo senzorjev in kamer. To ni utopija. Večja mesta so že začela izvajati takšne pobude interneta stvari (IoT), da bi povečala pretok prometa. Na primer, Kansas City, je že marca 2016 namestil senzorje na ulične luči vzdolž 3,5 kilometrov dolge železniške proge. Test pametnih semaforjev Univerze Carnegie Mellon v ameriškem Pittsburghu pa je privedel do 26 odstotkov hitrejše vožnje, 40 odstotkov manj časa čakanja v vozilu, emisije prometa pa so se znižale za 21 odstotkov.


V prihodnosti bodo avtomobili, ki bodo povezani v zmogljivejša komunikacijska omrežja, spremljali razmere in dogajanje na cestah v nekajkilometrskem krogu okoli nas. Zaradi nizke latence oziroma skoraj ničnega zamika pri prenosu podatkov, bodo lahko asistenčni sistemi, ki se zanašajo na zunanji signal, v realnem času obvestili, da je nekaj kilometrov naprej ovira na cesti ali pa da se zgošča promet. Obveščali nas bodo tudi o zelenem valu semaforjev na naši poti.


Pametna parkirna mesta

Ne le vožnja, tudi parkiranje postaja vse bolj pametno. Slednje je še posebej koristno predvsem v mestih, kjer je večkrat težko najti prosto parkirno mesto. Iskanje parkirišča povzroča velike izgube tako časovne kot denarne, saj je okoli 35 % celotnega časa vožnje namenjeno iskanju parkirnega mesta. Finančne izgube, ki jih utrpi gospodarstvo, so izjemne - po podatkih časnika USA Today stroški zapravljenega časa in goriva na voznika znašajo približno 286 evrov (345 ameriških dolarjev). Posledično je več onesnaževanja okolja, hrupa, tudi prometnih nesreč. Če bi bila parkirišča podobno kot v nakupovalnih središčih opremljena s senzorji, bi lahko že prek aplikacije načrtovali, kje bomo parkirali. Pametno parkirišče namreč ve, kdaj je zasedeno in kdaj prosto.


Sistem pametnih parkirnih mest v mestih bi deloval kot deluje sistem parkirišč v nakupovalnih središčih – zelene in rdeče lučke dajejo vedeti, v katero vrsto naj zavijemo, da najdemo prosto mesto. Enako bo mogoče na ravni mesta.


S peto generacijo mobilne tehnologije bo implementacija pametnih parkirišč lažja. Poleg tega pa bo možna tudi večja razširjenost avtomatiziranih parkirnih sistemov. Sistemi samodejnega parkiranja namreč pomagajo zmanjšati rabo zemljišč za parkiranje in povečajo učinkovitost uporabe prostora. Avtomatiziran sistem razporeja avtomobile po objektu v realnem času.


Viri: Traffic Technology Today, IFN , AMZS , Digiteum, IoT For All, Žurnal 24 in Svet Kapitala