Mobilne aplikacije prihodnosti

Povprečen uporabnik aplikacije uporablja več kot tri ure dnevno.


Različne aplikacije so postale nepogrešljiv pripomoček pametnih mobilnih telefonov. Povprečen uporabnik jih uporablja več kot tri ure dnevno, med pandemijo pa se je njihova uporaba še povečala. Globalni podatki za leto 2020 kažejo, da smo na svoje mobilne naprave prenesli kar 35 milijard novih aplikacij.


Z njihovo pomočjo komuniciramo, se učimo, nakupujejo, telovadimo, poslušamo glasbo, gledamo televizijo in celo kuhamo. Zato ni presenetljivo, da si sodobni uporabniki mobilnih aplikacij želijo vedno bolj prilagojene in personalizirane izkušnje, ki ustrezajo njihovim edinstvenim potrebam. Z vedno večjimi potrebami, ki jih prinaša tudi pandemija novega koronavirusa, se zdi uvajanje tehnologije 5G nujno za zagotavljanje brezhibnih uporabniških izkušenj. Ne gre zgolj za hitrost in večjo zmogljivost prenosa podatkov. Tehnologija 5G bo prinesla prednosti na številnih področjih, tako posamezniku, kot tudi družbi, gospodarstvu in okolju. Gre za področje zdravstva s storitvami telemedicine, celovitega sistema e-commerce, nove izkušnje komuniciranja in spremljanja video vsebin, od pametnega upravljanja doma do pametnih mest, logistike in transporta.



Z umetno inteligenco do boljšega poslovanja podjetij

S pojavom novih tehnologij, ki jih omogoča tehnologija 5G, lahko pričakujemo vpeljavo umetne inteligence (UI) v naš vsakdan, sploh pa v naše delovno okolje. Napredovanje umetne inteligence bo izboljšalo delovanje vseh drugih tehnologij in razvoja industrije 4.0 ter poenostavilo interakcije med ljudmi in stroji. Spremenila se bo logika poslovnih modelov, s tem pa se bo preoblikoval življenjski slog in življenjski standard človeka. Medtem, ko je splošna UI (general artificial intelligence) še v razvoju, se ožja UI (narrow artificial intelligence) danes že dogaja. Gre za reševanje točno določenih, vnaprej znanih in dobro opredeljenih nalog. Primer je filter neželene elektronske pošte ali sistem, ki priporoča glasbo, filme ali knjige po našem okusu. Mitja Trampuž, predsednik pobude AI4SI Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, razloži, da se rešitve umetne inteligence lahko uporabljajo v različnih poslovnih procesih (na primer samodejno razvrščanje prejetih računov), za avtomatizacijo odločanja (na primer odobritev posojila), lahko pa so sestavina samega izdelka ali storitve (na primer priporočilni sistemi). Trampuž hkrati opozarja, kako pomembno je, da razvoja rešitev umetne inteligence ne enačimo z razvojem metod in algoritmov UI. Razvoj rešitev je usmerjen v reševanje konkretnih poslovnih izzivov, medtem ko je razvoj metod in algoritmov neodvisen od konkretnih poslovnih izzivov. Še vedno pa je temeljna sestavina zmogljivosti podjetja prav razvoj človeških virov. Le s sinergijo strokovno usposobljenih kadrov in principa razvoja je podjetje sposobno uspešno uvajati rešitve umetne inteligence.


Ko umetna inteligenca postane del našega vsakdana

Umetna inteligenca pa ne igra velike vloge le v gospodarstvu. Do nje dostopamo že z vsakim bolj zmogljivim pametnim mobilnim telefonom. Algoritmi za prepoznavanje fotografij, objektov in potez človeškega obraza, jo uporabljajo do te mere, da omogočajo (jih lahko uporabimo kot) varnostno zaščito. Algoritmi, ki si zapomnijo naše navade in vzorce, so postali del našega vsakdana. Dr. Jure Žabkar iz Laboratorija za umetno inteligenco kot zanimivost pove, da se uporabnik mobilnega telefona mnogokrat niti ne zaveda, da za aplikacijo, ki recimo načrtuje pot po mestu, z javnim prevozom, avtom, kolesom ali peš, stoji umetna inteligenca - preiskovalni algoritmi, ki jih taka aplikacija uporablja, spadajo na področje umetne inteligence. "Gre za podobne algoritme, ki so računalniku pomagali premagati svetovnega prvaka v šahu - takrat ni bilo dvoma o tem, da je to umetna inteligenca," še doda dr. Žabkar.


Navidezna resničnost

Umetna inteligenca počasi, a vztrajno prihaja v naša življenja. Takšni in drugačni algoritmi nam krojijo vsakdan, pa če se tega zavedamo ali pač ne. Kot kaže, tudi industrija zabave vidi svojo prihodnost v digitalnem svetu, pove računalniški bloger David Vidmar. V San Franciscu se je lani odvila konferenca Virtual Beings Summit, namenjena navideznih bitjem oziroma podjetjem in posameznikom, ki jih ustvarjajo in poskušajo tržiti. Zaradi pandemije je bila celotna konferenca organizirana virtualno, kar je le še bolj zabrisalo meje med tem, kdo je resničen, koga nadomešča njegova digitalna kopija in kdo je bil ustvarjen povsem digitalno. Letošnja konferenca bo namenjena raziskovanju naraščajočega vpliva virtualnih likov naslednje generacije na družbena omrežja, trgovino in umetnost. Ameriška zagonska podjetja povezana z industrijo virtualnih bitij so v lanskem letu zbrala preko 400 milijonov evrov (slabe pol milijarde dolarjev) zagonskega kapitala, kar pomeni, da podjetniki in investitorji verjamejo, da bodo virtualna bitja naslednja stopnja digitalnih tehnologij.


Kaj prinašata Applov ARKit in Googlov ARCore

Tehnološka velikana Google in Apple ne zaostajata z razvojem tehnologij prihodnosti, saj sta na trg poslala ARCore in ARKit. Platformi sta namenjeni razvijalcem, zato uporabniki lahko kmalu pričakujemo poplavo aplikacij, ki bodo temeljile na obogateni resničnosti (AR) in navidezni resničnosti (VR). Ti trendi poleg zabavnih vsebin (npr. aplikaciji Pokemon in Snapchat) prinašajo tudi mnoge koristi na področju zdravstva in izobraževanja.


Študentje medicine na univerzi Case Western Reserve v Clevelandu že od leta 2015 pri študiju anatomije uporabljajo t. i. mešano resničnost (MR). Človeško anatomijo preučujejo s stoječo 3D-sliko v naravni velikosti. Vsi študenti lahko naenkrat vidijo isti organ. S kretnjami prstov secirajo virtualno telo, pri navidezni avtopsiji pa lahko sodelujejo tudi študenti iz oddaljene lokacije.


To odpira neslutene možnosti tako za izobraževanje kot telemedicino, saj bo z razvojem AR in VR ter sočasno tehnologija 5G omogočena postavitev natančne diagnoze, zdravljenja in celo operativnih posegov. Razvoj pametnih mest bo posledično spodbudil tudi rast domače zdravstvene oskrbe, oddaljenega spremljanja bolnikov, pomoči na daljavo ter robotsko kirurgijo.


Viri: Moje finance, Marketing magazin, ITK informator, SiOL DigiSVET, Monitor, Virtual Beings Summit, American Places, Circuitstream, Inflexion, Inflexion, DIGI


Preberite tudi o pametnih pristaniščih in tovarnah.