Izrazi, ki jih morate poznati

Predstavljamo vam nabor osnovnih izrazov povezanih s tehnologijo 5G.


5G prinaša nove tehnološke preboje, boljšo uporabniško izkušnjo, večjo varnost, višje hitrosti prenosa podatkov, krajšo zakasnitev, učinkovitejše povezovanje in še veliko več. Predstavljamo vam nekaj osnovnih izrazov, ki se v povezavi s to tehnologijo pogosto pojavljajo.


Zakasnitev ali latenca

Poleg precej višjih hitrosti prinaša 5G tudi zelo nizko latenco. To bi opisali kot odzivni čas med našim klikom in dejanskim dogodkom, ki ga s klikom želimo sprožiti. Govorimo torej o odzivu omrežja na novo informacijo in prav nizka zakasnitev je ključna razlika med omrežjema LTE/4G ter 5G. Medtem, ko trenutni odziv traja nekaj deset milisekund, naj bi bila latenca pri 5G zmanjšana zgolj na 1 milisekundo. Oziroma, povedano drugače, na dolžino aktivne bliskavice v fotoaparatu, kar bo uporabnikom omogočalo komunikacijo v realnem času ter zelo zanesljiv in takojšen pretok avdio in video vsebin.

Tako nizka odzivnost je še posebej ključna pri operacijah na daljavo, pri katerih kirurgi uporabljajo posebne robotske roke, navidezni resničnosti ali virtualnih igrah, ter seveda v gospodarstvu, kjer je zakasnitev pogosto izrednega pomena.


Elektromagnetno sevanje

Elektromagnetno sevanje (EMS) ima lahko različne valovne dolžine (in s tem frekvenco), zato govorimo o spektru. Običajno spekter razdelimo na ionizirajoče in neionizirajoče elektromagnetno sevanje, kamor spadajo tudi mobilna omrežja, vključno s 5G. Višja kot je frekvenca elektromagnetnega valovanja, več energije ima njeni kvanti (fotoni). Ionizirano sevanje se imenuje tako, ker imajo tovrstni fotoni dovolj energije, da iz atomov izbijejo elektrone in jih s tem spremenijo v ione. Med ionizirano sevanje sodijo rentgen, gama žarki in tudi UV žarki oz. ultravijolična svetloba. V spekter neioniziranih sevanj štejemo milimetrsko valovanje, mikrovalovanje in vse ostale oblike radijskega valovanja, ki imajo nižjo frekvenco in nimajo tolikšne energije ter učinka kot ionizirano sevanje.


Milimetrski valovi

Kot vsa obstoječa mobilna omrežja tudi 5G deluje na radijskih frekvencah. Širine radijskega spektra v območju mikrovalov, kamor sodita tudi LTE/4G in WiFi. Pri milimetrskih valovih gre za širino radijskega spektra med 30 GHz in 300 GHz, ki je eden izmed možnih frekvenčnih pasov, v katerem deluje tehnologija 5G. Z njihovo uporabo se lahko dosežejo najvišje prenosne hitrosti in kapacitete omrežja 5G.


Pametne antene

Čeprav bo, kot rečeno, 5G sprva uporabljal obstoječo infrastrukturo, je prav nadgradnja mobilnega omrežja s pametnimi antenami, t. i. Massive MIMO, ključna za razvoj novih tehnologij. Pametne antene namreč bistveno izboljšajo pokritost in optimalno zmogljivost, saj lahko oblikujejo usmerjene snope (ang. Beamforming) in tako radijski signal usmerijo v območje, kjer se trenutno nahajajo aktivni uporabniki.

Tako zagotovijo optimalno pot signala do vsakega povezanega uporabnika, zato naj bi v prihodnosti zagotavljale tudi stabilno internetno povezavo celo pri hitrostih od 0 do 500 km/h, denimo na ekspresnem vlaku. Ker signale ustvarjajo in usmerjajo le, kadar in kjer so potrebni, pa je njihova moč na primer ponoči, predvsem v spalnih naseljih, hkrati tudi do 1000-krat nižja kot pri LTE/4G.


Rezinjenje ali slicing omrežja

Gre za zasnovo, ki virtualna omrežja ločuje na več particij oziroma rezin in v vsaki od njih, na isti strojni opremi, omogoča različne storitve ter aplikacije za različne namene. Pri tem ima vsaka rezina svojo zasnovo, upravljanje in varnost. Rezinjenje omrežja je tako ena glavnih prednosti tehnologije 5G še posebej za gospodarstvo, saj omogoča prilagajanje različnim potrebam podjetij.



Pametna naprava

Številne elektronske naprave, opremljene z umetno inteligenco, ki smo jih nekoč videvali le v znanstveno-fantastičnih filmih, so danes že skorajda samoumeven del našega vsakdana. Poleg pametnih telefonov nas pametna ura opozori, naj se usedemo v pametni avtomobil in se odpeljemo v službo. Med vožnjo lahko poslušamo posnetke ter se tako pripravimo na izzive, ki nam jih prinaša nov dan. Pametna ključavnica pa poskrbi, da so vhodna vrata stanovanja zaklenjena, celo če smo na to ob hitenju od doma pozabili. Saj status ključavnice spremljamo tudi z aplikacijo na pametnem telefonu. Ob tem pametne naprave prav tako prevzemajo tudi nekatera gospodinjska opravila. Na prvem mestu uporabnosti so zagotovo robotski sesalniki ter njim sorodni brisalci tal, ki so z nami že dlje časa.

Pametne naprave, ki so danes del naših življenj, imajo tako tri ključne lastnosti: “prepoznavanje” konteksta, samostojno obdelavo podatkov in povezljivost. Vse našteto pa hkrati sovpada z bistvom interneta stvari (IoT).


Internet stvari (Internet of Things - IoT)

Zelo preprosto povedano je internet stvari nekakšno omrežje predmetov, opremljenih s tipali, programsko opremo in drugo tehnologijo, ki se z njihovo pomočjo in povezavo z internetom povezujejo ter izmenjujejo podatke tako z drugimi napravami kot sistemi.

Omrežje 5G bo tako omogočilo veliko več povezanih naprav kot LTE/4G, saj naj bi bilo sposobno med seboj povezati tudi do milijon pametnih naprav na kvadratni kilometer, od mobilnih telefonov, hladilnikov in celo pasjih ovratnic, v primeru, da ste izgubili svojega hišnega ljubljenčka.


Od interneta stvari pa si veliko obetajo tudi v kmetijstvu, zlasti pri nadzoru robotov. Senzorji, ki bodo nadzirali posamezne operacije na kmetiji, porabijo namreč zelo malo baterije in predvidevanja napovedujejo, da bi lahko delovali tudi do 10 let zapovrstjo.


Preberite tudi intervju z dr. Boštjanom Batageljem, ki med drugim pojasni, zakaj je strah pred omrežjem 5G popolnoma neutemeljen.