Izr. prof. dr. Gregor Papa: »Do preskoka je prišlo, odkar stvari dojemamo z druge perspektive«

Kot je v intervjuju za Dnevnik.si poudaril izr. prof. dr. Gregor Papa iz Instituta Jožef Stefan (IJS), ki med drugim sodeluje tudi pri vseslovenski pobudi Pametna mesta in skupnosti, je »do miselnega preskoka in do začetkov pametnega mesta prišlo, ko smo začeli povezovati različne storitve, denimo, ko smo začeli na promet gledati tudi s perspektive čistega okolja.«


Papa v okviru IJS deluje na odseku za računalniške sisteme. Pokriva področja naprednih računalniških struktur in sistemov ter interakcije človek-računalnik, v njegovem ožjem raziskovalnem področju so optimizacijski algoritmi in njihovo pospeševanje z različnimi strojnimi izvedbami. Po njegovih besedah gre pri pametnem mestu s tehničnega vidika za »tisto mesto, ki ima pri odločanju podporo v sodobnih tehnologijah, predvsem informacijsko-komunikacijskih, začenši s senzoriko, obdelavo podatkov in vizualizacijo podatkov. Gre za že uveljavljene tehnologije, ki so v pametnem mestu združene in tvorijo urejeno celoto za pomoč ljudem.«


Ob tem je pomembno poudariti, da vsa slovenska mesta sledijo trendom pametnih mest in se povezujejo v evropske pobude za ogljično nevtralna mesta. Tistim, ki se z izrazom ne srečujejo vsakodnevno, je težko razumeti, kaj pametno mesto sploh pomeni – v prvi vrsti gre predvsem za mesto, ki je sposobno med seboj povezati številne naprave in med sabo usklajevati baze podatkov.


Podatki so v pametnih mestih bistveni. Pomembne tehnologije, kot so internet stvari, oblačne storitve ali omrežje pete generacije bodo namreč zagotovile, da se bodo podatki še hitreje zbirali in prepletali skupaj s podatki različnih področij. Tako bodo povratne informacije za učinkovito delovanje povezav pametnega mesta hitrejše, zmogljivejše in zanesljivejše. Po Papovih besedah je »prvinski namen pametnega mesta, da se sprotno odziva na situacije. V želji, da je mesto živo in se odziva na dogajanje, je torej zelo pomembno, da so podatki sprotni. Podatek, da je v danem trenutku nekje nesreča, zapora ali delo na cesti, lahko pomaga posamezniku, da se odloči za obvoz. Takojšen odziv na podatke je torej ključen in je ena od dobrobiti pametnega mesta.«

Glede varnosti je Papa izpostavil, da »mora imeti pregled nad podatki o naši porabi vode, elektrike ali interneta zgolj računalnik, ki je programiran za pomoč konkretnemu prebivalcu, da pride do boljših rešitev in kakovostnejšega življenja.« Če se podatki zbirajo na primer o pretoku prometa po določenih cestah, se z njimi ne zgodi nič, dokler se jih ne pregleda oz. analizira z namenom pridobitve pomembnih podatkov (kdaj se začne na glavni vpadnici v mestu večati promet? Kolikšne so hitrosti na tisti cesti?), ki lahko bistveno pripomorejo pri zagotavljanju višje prometne varnosti prebivalcev pametnega mesta.


O odločitvah v pametnem mestu lahko odloča tudi umetna inteligenca, ki ima podatke o tem, kaj in kako se je v preteklosti dogajalo. Pri analizi podatkov z umetno inteligenco, ki odločitve sprejema tehnično in brez čustev, je pomembno izpostaviti vedno bolj pogoste rešitve, ki so sposobne pojasniti odločitve umetne inteligence. Gre za t. i. razložljivo umetno inteligenco, ki je tudi bolj zaupanja vredna. To zaupanje se lahko dosega tudi z odprto kodo, kjer vsakdo lahko preveri, kaj se v nekem algoritmu izvaja.


Pametna mesta svojim prebivalcem na podlagi inovativnih rešitev nudijo večjo varnost, višjo kakovost bivanja in čistejše okolje, v prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bodo omenjene rešitve tudi s pomočjo omrežja 5G še bolj celovite in učinkovite.


Vir: Dnevnik.si


Preberite tudi intervju z dr. Batageljem o tem, zakaj je strah pred 5G neutemeljen.