Dr. Boštjan Batagelj: »Dvom o 5G je povezan z neznanjem in strahom pred novim«

S strokovnjakom za informacijsko-komunikacijske tehnologije o tem, zakaj je strah pred omrežjem 5G popolnoma neutemeljen.


Peta generacija mobilnih omrežij počasi vstopa tudi na slovenski trg. Kljub številnim prednostim, ki jih ta prinaša za posameznika, gospodarstvo in družbo kot celoto, se v delih javnosti pojavljajo dvomi, ki pa v večini primerov izhajajo iz pomanjkanja znanja. Zakaj je temu tako in kakšen napredek lahko na podlagi uvajanja novih tehnologij pričakujemo v prihodnosti, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Boštjanom Batageljem iz Fakultete za elektrotehniko, ki se v Laboratoriju za sevanje in optiko ukvarja s fizičnim nivojem prenosnih in dostopovnih telekomunikacijskih omrežij, zasnovanih na radijski in optični tehnologiji. Je avtor več kot 300 člankov in izumitelj številnih patentov, predvsem pa zagovornik znanosti, inženirstva in strokovnosti.


1. Kakšne prednosti prinaša tehnologija 5G v primerjavi s LTE/4G – za posameznika, družbo in gospodarstvo?

Brezžična mobilna tehnologija pete generacije (5G) je bila zasnovana z namenom, da bo bolj zmogljiva kot 4G. Poleg širokopasovnosti prinaša tudi povečano odzivnost, stalno razpoložljivost in celovitost v delovanju. Omrežja 5G bodo med drugim bolj ekološka in vredna zaupanja.

5G ni nikakršna revolucija, temveč evolucijski odziv na vse večje zahteve uporabnikov po brezžičnih in predvsem mobilnih storitvah, ki so v zadnjih 30 letih prisotne tudi v Sloveniji. Glavni razlog za pričetek uvajanja tehnologije 5G v Sloveniji pa ni hitrejši prenos podatkov, saj je prenos podatkov v omrežju 4G (LTE) in 4G+ (LTE Advanced) zadovoljivo hiter, ampak naraščanje količine podatkov.

Omrežje 5G bo povezovalo veliko število naprav, zato je zanesljivost zelo pomembna. Po drugi strani podjetja že začenjajo graditi privatna mobilna omrežja 5G, kjer bo hitra odzivnost omrežja omogočila fleksibilno avtomatizacijo ter robotizacijo in še pospešila njihovo digitalizacijo za prehod v industrijo 4.0.


2. So dvomi, ki se pojavljajo glede uvajanja 5G utemeljeni?

Dvomi v tehnologijo 5G, ki je po vseh parametrih boljša od predhodnih, niso utemeljeni, saj je bila razvita za dobrobit človeštva. Danes je tehnologija 5G šele na začetku uveljavljanja v praksi, kjer morajo biti koraki skrbno premišljeni v vseh pogledih novih tehnoloških možnostih. Na žalost je 5G še pred uvajanjem postal nekakšen strelovod za vse družbene probleme v zvezi z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami, ki jih povzroča neosnovan strah pred umetno inteligenco, prepoznavanjem obrazov, internetom stvari, družbo nadzora in podobnim krilaticam. Ljudje so postali zmedeni o pomenu tehnologije 5G, ker se vse informacijsko-komunikacijske dosežke danes povezuje s 5G. Znanstveniki in tudi stoka moramo biti bolj samokritični in nehati imenovati vse stvari 5G. Vsekakor pa se moramo sedaj še bolj potruditi, da 5G premišljeno in pravilno implementiramo. Le tako nam bo lahko v prihodnje dobro služil – tudi v spopadu z epidemijami ali drugimi naravnimi nesrečami, kjer bomo lahko spremljali, kako se ljudje gibljejo in pri reševanju življenj, seveda brez kršitve uporabnikove zasebnosti.


3. Kako se 5G razlikuje od LTE/4G na področju varnosti?

Obstajata dva vidika dvoma v varnost in v obeh primerih je 5G boljši od 4G. To sta nevarnost pred kibernetskimi napadi in elektromagnetnim sevanjem.


Kibernetska varnost je v tehnologiji 5G izboljšana, saj ima vgrajene sodobne varnostne mehanizme. Omrežja 5G so manj ranljiva kot omrežja predhodnih generacij. Ker bodo v omrežju 5G celice manjše in bo položaj uporabniških enot določen s centimetrsko natančnostjo, vsebuje omrežje 5G mnogo tehničnih rešitev, ki varnost in zasebnost izboljšujejo, operaterji pa morajo poskrbeti, da bodo postopki transparentni in zaupanja vredni. Pri tem se je potrebno zavedati, da je omrežje 5G zgolj infrastruktura, ki skrbi za varen prenos podatkov, zato je povsem neupravičen strah, da bo omrežje 5G tisto, ki bo omogočilo zbiranje podatkov in zmanjševalo zasebnost. Podobno kot je avtocesta, po kateri vozimo, zgolj infrastruktura, kjer pa na žalost lahko vozijo tudi kriminalci in drugi nepridipravi. Podjetja in države, ki želijo izkoristiti moč in vrednost podatkov, na žalost to počno že danes, brez omrežja 5G. Res pa je, da bo zmogljivejše omrežje omogočilo prenos večjih količin podatkov in da bo imelo več točk, ki jih hekerji lahko napadejo, zato moramo biti uporabniki danes osveščeni, da za našo varnost ne morejo v celoti poskrbeti ponudniki storitev. K svoji varnosti na spletu lahko v veliki meri prispevamo z odgovornim vedenjem tudi uporabniki sami.


Tudi nevarnost pred elektromagnetnim sevanjem se z vpeljavo omrežij 5G ni čisto nič povečala. Že več kot 60 let vemo, da je elektromagnetno valovanje (sevanje) škodljivo za človeka, živali in naravo, če je moč določenih frekvenc prevelika, sprevrženo pa je govoriti, da bo s temi močmi in frekvencami delovalo omrežje 5G. Vsa ta desetletja se namreč učimo elektromagnetno sevanje koristno izrabljati brez negativnih posledic. Znanstveniki s področja medicine so opravili veliko neodvisnih študij vpliva elektromagnetnega sevanja in na njihovi osnovi je Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) lani izdala najnovejše poročilo, ki obsega tudi omrežje 5G. Izkazalo se je, da so bili pomisleki glede vpliva na zdravje povsem neupravičeni, saj se radijski del spektra za omrežja 5G uporablja že desetletja. Sevanje tehnologije 5G v primerjavi s tehnologijo 4G ni drugačno, saj se radijski vmesnik za 5G bistveno ne razlikuje od 4G. Je nekaj novosti, vendar so vse usmerjene v čim manjšo porabo električne energije in posledično tudi manjše sevanje.


4. Kaj so po vašem mnenju razlogi, da so ljudje skeptični do novih tehnologij?

Dvom je povezan z neznanjem in strahom pred novim. Dandanes nekateri sprevrženci ta dvom celo podpihujejo z lažnimi novicami, ker imajo od skeptikov koristi. Poleg zavajajočih političnih strank so tu tudi šarlatani, ki se izdajajo za strokovnjake in želijo ljudem prodati lažne izdelke, ki lažno ščitijo pred sevanjem. Imajo lažne certifikate in je mnogokrat njihov učinek celo obraten od opisanega.

Določeni posamezniki imajo strah pred tehnologijo, ker je ne razumejo. Nenazadnje tudi strah pred še večjo odvisnostjo od tehnologije in kolapsom ob njeni morebitni odpovedi. Nekatere skeptike je strah, da zbiranje podatkov v omrežju ne bo anonimno. Bojijo pa se tudi popolne izgube zasebnosti in izgube svobodnega izražanja. Pravzaprav je strah, ki izvira iz nepoznavanja tehnologije, velik dejavnik.

Potem pa so tu še ljudje, ki brez utemeljitve zavračajo moderne tehnologije iz nekakšnih verskih razlogov. Podobno kot Amiši (pripadniki ene od vej protestantske krščanske verske skupnosti), ki jim Ordnung v najbolj ortodoksni obliki ne dovoljuje priključitve telefonske linije v hišo. Vemo pa tudi, da ne hodijo na volitve in ne prejemajo socialne državne podpore, plačujejo pa davke.


5. Kako vi gledate na teorije zarot, s katerimi se srečujete pri svojem delu?

O tehnologiji 5G kroži kar nekaj lažnih novic. Začelo se je s širjenjem nedolžnih tehnoloških šal znotraj krogov znanstvenikov in razvijalcev tehnologije. Ko pa so le-te prišle v širšo množico, jih ta ni razumela in nastale so lažne novice. Med prvimi šalami je bil najbolj odmeven video posnetek iz glasbenega festivala v Angliji, ki je prikazoval nestabilno hojo alkoholizirane osebe in v šali sporočal, da je to zaradi sevanja 5G mobilne bazne postaje, ki je bila na festivalu. Podobna potegavščina, vendar malo bolj prefinjena, je prikazovala kolaps posameznikov v množici na Kitajskem v marcu lanskega leta, s popolnoma lažno navedbo, da je to zaradi 5G in ne zaradi novega virusa SARS-CoV-2. Najbolj odmeven dogodek je bil pogin jate ptic pred letom dni v Haagu na Nizozemskem, ki ga je predvajala televizija RT in je del tehnološke vojne med ZDA in Kitajsko. Kasneje se je izkazalo, da dogodek nima nobene povezave s 5G, temveč so bile ptice zastrupljene. Obstajajo tudi lažne novice, da je 5G vojaška tehnologija, ki vpliva na naše krvničke. Pa zavajanja, da bo 5G, ker deluje na resonančni frekvenci kisika, uničil ves kisik in se bomo zadušili, čeprav se to ne more zgoditi, ker 5G ne uporablja gama žarkov. Mnogokrat se piše, da je za posek mestnih dreves kriv 5G, ker njegov signal ne gre skozi krošnje, kar je zavajanje, saj imamo za te primere 5G na nižjih frekvencah, ki nima težav s prehodom skozi krošnje. Tudi to, da je 5G visokofrekvenčna pečica, ki nas bo scvrla, ni res, saj bodo imeli oddajniki 5G manjše oddajne moči kot 4G in morajo ob namestitvi ustrezati strogim standardom, ki izhajajo iz uredbe o sevanjih. Med drugim je bila tudi novica, da je Švica ustavila uvedbo 5G tehnologije zaradi zdravstvenih razlogov, popolnoma lažna. V resnici ni nobenih dokazov, da bi elektromagnetno valovanje 5G povzročalo raka in tudi Švica ni ustavila nameščanja 5G. Lažna novica je bila vzeta iz konteksta, ker so za določen tip anten imeli pomanjkljive podatke in jih posledično niso smeli namestiti. Izpred enega leta je vsem poznana lažna novica, da je testiranje tehnologije 5G v Wuhanu povzročilo nastanek novega koronavirusa in da se le ta lažje širi v področjih, kjer je nameščena 5G tehnologija. Teorija brez vsakršne znanstvene osnove je nastala kot posledica strahu in panike, ki sta zavladala med prvim valom epidemije.

Ker je elektromagnetno valovanje radijskih frekvenc za ljudi nevidno, jih je zlahka mogoče zavesti, da je le-to škodljivo, ko pa se lažna novica razširi, jo je izredno težko demantirati. Znanost je v spopadu z lažnimi novicami v izredno podrejenem položaju. Znanstveniki smo z izjavami zadržani, v debatah na družbenih omrežjih pa zmaga tisti, ki najbolj »kriči«. Noben resen znanstvenik ne bo dal izjave, preden ne bo raziskave ponovil ter dokazal nasprotnega. Za vse to pa je potreben čas, medtem pa škoda že nastane. In prav na to računa večina tistih, ki ustvarja lažne novice. Žalostno pri tem je, da nekateri posamezniki zaradi lažnih zdravstvenih vplivov res trpijo za posledicami nocebo efekta.

Eno od takih zavajajočih sklepanj je povezovanje cepljenja in tehnologije 5G. Lažna teorija pravi, da naj bi ob cepljenju proti covidu-19 v telo dobili kovine in nanodelce, ki se bodo v našem telesu sestavile v mikročip, ki nas bo povsem nadziral preko omrežja 5G. Za kaj takega tehnologija še ne obstaja, temveč so te blodnje le plod domišljije ljudi, ki nimajo pravih argumentov za zastopanje svojih interesov in se zatekajo k lažnim novicam.

Dvom v znanost je povsem neosnovan, čeprav bi jo radi nekateri očrnili.


6. Imate kakšno priporočilo, kako ločiti resnične od lažnih informacij?

Poplava informacij, s katero se soočamo, zahteva družbene spremembe. Znanje je edino orožje proti lažnim informacijam. Razvijati je treba razgledanost, kritično mišljenje in se naučiti informacijo najprej preveriti, preden jo uporabimo. Jaz tukaj vidim glavni izziv sodobnega šolskega sistema – naučiti se kritičnega mišljenja in najti prave verodostojne informacije.


Na tem področju se že dogaja tudi transformacija medijev. Resni mediji v tujini imajo zaposlene varuhe za preverjanje verodostojnosti novic. Angleški BBC ima oddelek, ki se bori proti dezinformiranju, nekakšnega varuha pred lažnimi novicami. Družabna omrežja pa tovrstnih urednikov nimajo in tega se je potrebno zavedati.


Ker je vedenja na tem svetu preveč, da bi ga lahko obvladal vsak posameznik, moramo zaupati stroki. Če mostu čez reko ne bodo zasnovali, projektirali, zgradili, testirali in nenazadnje vzdrževali strokovnjaki, bo to kaj hitro imelo katastrofalne posledice.


Preberite tudi intervju z dr. Aleksandrom Zadelom in mag. Nenadom Šutanovacom.