Digitalna preobrazba je ključna za okrevanje države

Poleg negotovih razmer je pandemija covid-19 prinesla tudi številne priložnosti za digitalno preobrazbo in dvig digitalne pismenosti, ki jo zahteva današnji način življenja. Znanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije namreč predstavlja ključno veščino in kompetenco za uspešno delovanje posameznika v sodobni družbi.


Okrevanje po pandemiji predstavlja priložnost za izboljšanje storitev za državljane in druge uporabnike. Slovenija bo zato z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) podprla razvoj sodobnih digitaliziranih e-rešitev in digitalnih storitev naslednje generacije ter se obenem zavzela za delovanje teh rešitev s posodobljeno digitalno infrastrukturo.


Načrt za okrevanje in odpornost

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je Ministrstvo za javno upravo začrtalo realizacijo investicij vrednih 260 milijonov evrov, ki vključujejo izvedbo ključnih projektov, kot tudi načrta za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave. Temeljni cilj načrta je v ospredje postaviti uporabnika in s tem zagotoviti čim boljšo uporabniško izkušnjo ter hkrati podpreti življenjske dogodke prebivalcev. Slovenijo na področju digitalizacije čakajo spremembe tudi na področju gospodarstva. Po besedah Boštjana Koritnika, ministra za javno upravo, predstavljajo »podjetniki ter mala in srednje velika podjetja pomemben vir gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in inovacij, zlasti ko gre za tehnologije, kot so veliki podatki, 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari in umetna inteligenca«.


Pomembne pridobitve za državljane

Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave bo obsegala modernizacijo digitalnega okolja javne uprave, ki bo med drugim spremenil način dela z zmanjšanjem administrativnega dela in nadgradnjo digitalnega znanja ter spretnosti javnih uslužbencev. Poleg tega lahko pričakujemo sodoben računalniški oblak naslednje generacije s kapaciteto 7.750 TB, ki bo zagotavljal napredno in nemoteno delovanje, visoko razpoložljivost e-storitev in podatkov, kot tudi upravljanje z življenjskimi cikli aplikacij za končne uporabnike. Na področju investicij lahko pričakujemo spremembe v digitalizaciji notranje varnosti, izobraževanja, znanosti in športa, okolja in prostora, kmetijstva, prehrane in gozdarstva ter kulture in pravosodja. Načrt za okrevanje in odpornost se bo usmerjal tudi v zmanjševanje digitalnega razkoraka in s tem zagotavljanja dostopa do zmogljive internetne povezave za težje dostopna in obmejna območja.

Ena izmed pomembnejših pridobitev za državljane bo uvedba nacionalne elektronske e-identitete, ki se bo lahko uporabljala tudi čezmejno. Na voljo bo tudi mednarodno priznana e-identitete za e-poslovanje za poslovne uporabnike, ki bo na voljo v mobilni aplikaciji v obliki biometrične osebne izkaznice. Nova pridobitev bo tudi enotna vstopna točka za poslovanje z državo tako za državljane kot za poslovne subjekte. Uporabniki bodo tako dobili lažji dostop do e-storitev. Načrt med drugim obljublja boljšo internetno povezanost z do najmanj 100 Mb/s v težje dostopnih in obmejnih območjih.


Realizacijo načrta si lahko obetamo že v bližnji prihodnosti, na podlagi novih inovativnih rešitev pa lahko pričakujemo digitalni preskok, ki bo v ospredje postavil izboljšane, kakovostne in hitrejše storitve za vse državljane in druge uporabnike.


Preverite več o ključnih doprinosih 5G za podjetja.